Glasba, najsi bo narodna ali klasična, je vedno igrala pomembno vlogo v italijanski kulturi. Glasbila, ki jih srečamo v klasični glasbi, tako violino in klavir, so izumili v Italiji in številne prevladujoče oblike klasične glasbe, kot so simfonija, koncert in sonata, imajo svoje korenine v novostih italijanskega glasbenega življenja v 16. in 17. stoletju.
Najbolj znani italijanski skladatelji so: renesančna skladatelja Palestrina in Monteverdi, baročni skladatelji Scarlatti, Corelli in Vivaldi, klasični skladatelji Paganini in Rossini ter romantična skladatelja Verdi in Puccini. Sodobni italijanski skladatelji, kot sta Berio in Nono, so pomembno vplivali na razvoj eksperimentalne in elektronske glasbe. Tradicija klasične glasbe je še vedno močna v Italiji, o čemer priča slava njenih neštetih opernih hiš, kot sta La Scala v Milanu in Teatro San Carlo v Neaplju, in njenih umetnikov, kot sta pianist Maurizio Pollini in tenorist Luciano Pavarotti, vendar pa Italijani v enaki meri cenijo svojo cvetočo sceno moderne glasbe.
Jazz, uveden v začetku leta 1920, je prišel v Italijo v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja in naletel med poslušalci na močno oporo; ostal je priljubljen kljub ksenofobični kulturni politiki fašističnega režima. Med danes najbolj opazna središča jazzovske glasbe v Italiji spadajo Milan, Rim in Sicilija. Kasneje, okoli 1970, je Italija bila na čelu gibanja za napredni rock, s skupinami kot sta bila Premiata Forneria Marconi in Goblin. Italija je tudi pomembna za razvoj disco in elektronske glasbe. Italo disco je bil v sedemdesetih in osemdesetih letih preteklega stoletja znan zaradi svojega futurističnega zvoka, uporabe sintetizatorjev in tolkal, ter je bil eden od prvih razširjenih elektronskih plesnih žanrov.
Producenti in pisci besedil, kot je Giorgio Moroder, ki je dobil tri Oskarje za svojo glasbo, so zelo vplivali na razvoj elektronske plesne glasbe. Danes je italijanska pop glasba prisotna vsako leto z glasbenim festivalom v Sanremu, ki je predhodnik tekmovanj Eurovision in Festival dveh svetov v Spoletu. Pevci in pevke, kot je pop diva Mina, klasični crossover umetnik Andrea Bocelli, dobitnica Grammyja Laura Pausini in pevec Eros Ramazzotti so dosegali mednarodne uspehe.
Italijanski bend Måneskin, so z skladbo Zitti E Buoni leta 2021 zamgali na festivalu Pesem Evrovizije. Posledično je Pesem Evrovizije leta 2022 potekala v Italiji v Torinu.
